VZGOJA PASJEGA MLADIČA – UČENJE ZA ŽIVLJENJE

VZGOJA PASJEGA MLADIČA – UČENJE ZA ŽIVLJENJE
oktober 9, 2017 zinaj

 

Čeprav v nemalo primerih rek “Kakršen lastnik, takšen pes!” prav zares drži, pa pogosto vse ni tako črno belo. Naš mladiček se razvija in postaja samostojno bitje že veliko prej, preden pride v naše roke. Prvi in zelo močan vpliv na njegov razvoj je genetika, torej kaj pobere od mame in očeta. Od genetike je odvisno marsikaj, med drugim tudi različni odzivi na dražljaje iz okolja. Na to vpliva tudi čas med brejostjo psice, kako se psica obnaša, ali je nervozna ali umirjena, ter čas, ki ga mladički preživijo v leglu. Učijo se ne le od svoje mame, pač pa pomembne izkušnje za življenje pridobivajo tudi od svojih sorojencev, ljudi in okolja v katerem odraščajo. Ko pridejo v naš dom pa zanje v celoti sprejmemo odgovornost mi – novopečeni lastniki. Čeprav mladički v naše življenje vnesejo ogromno smeha in radosti, pa z njimi pogosto pride tudi kakšna lužica, kupček in zgrižen rob omare. Da bo navajanje na nov dom in pravila, ki veljajo v njem, čim lažje, smo za vas pripravili tri nasvete, kako kužkom v morebitni stresni situaciji omogočiti pozitivno izkušnjo.

LULANJE ZUNAJ
Skoraj vsak mladiček se vsaj enkrat v mladostniškem obdobju polula v hiši. Šok? Niti ne. Mladički težko uravnavajo kdaj in kje bodo lulali, poleg tega pa jih veliko niti še ne ve, kje naj bi potrebo zares opravljali. Zato se nanje nikar ne jezimo, lužico ignoriramo, pobrišemo in pomijemo z naravnim čistilom, ki kužku ne škodi, vendar uspešno odstrani vonj. Da se bo naš kuža čimprej naučil, da se lula zunaj pa se prve dni držimo preprostega pravila: po spanju, igri, tudi po pitju in hrani, mladička peljemo ven na travo. Ven ga peljemo tudi, kadar vidimo, da se kar naenkrat zamoti in začne vohljat naokrog, ‘iskat prostor’. Zunaj ga nikar ne priganjajmo, pač pa se mirno sprehajajmo in mu pustimo čas, da se sprosti in prevoha kar ga zanima. Ko opravi potrebo zunaj, ga veselo pohvalimo in nagradimo s priboljškom. Sčasoma lahko to vedenje tudi poimenujemo, kar nam bo prišlo zelo prav, ko se nam bo mudilo v službo in bomo psa le preprosto poslali: “Lulat’!”.

HIŠNI BOKS
Nekateri ljudje se za hišni, bivalni boks nikdar ne odločijo in s tem ni popolnoma nič narobe. Res pa je, da nam prostoren, velik boks precej olajša življenje, saj ga večina psov vzame za svoj lasten brlog, kamor hodi spat in se umakne, ko se v hiši zanje dogaja preveč stvari. Koristi tudi pri zagotavljanju varnosti – nekateri mladički so v kakšnem izmed obdobij odraščanja zelo kreativni pri preurejanju našega doma, takrat pa se hitro zgodi tudi kakšna nesreča. Boks nam tako pomaga, da je kuža, medtem ko nas ni, na varnem. Seveda bo večina mladičkov glasno protestirala, če jih bomo samo zaprli in odšli, zato jih na boks postopoma navajamo. V boks mu lahko postrežemo cel obrok, ga s pomočjo piškotkov naučimo, da v boksu počaka in pride ven na povelje ter mu ponudimo bikovko ali svinjsko uho za žvečenje. Vse te pozitivne izkušnje bodo mladiču sporočile, da se v boksu dogajajo prijetne stvari, zato bo preživljanje časa v boksu sčasoma postalo popolnoma normalno. Mi bomo imeli mirno vest, mladič pa udoben prostor za spanje in počitek.

NAVAJANJE NA POVODEC IN OVRATNICO
Vidite kdaj na ulici mladička, ki trmasto sedi in noče naprej, ko pa ga lastnik odpne s povodca ali mu sname ovratnico, kuža čudežno oživi? Da se nam to ne bi dogajalo je potrebno le nekaj časa in potrpežljivosti. Vse več vzrediteljev mladičke na ovratnico navaja že, ko so v leglu – takšni kužki imajo navadno zelo malo problemov pri hoji z ovratnico in povodcem. Vendar tudi, če bo imel naš kuža ovratnico prvič na sebi šele v novem domu, bomo z vajo v nekaj dneh tudi mi usvojili nošenje ovratnice in pripenjanje na povodec. Pomembno je, da ima pes z ovratnico pozitivno izkušnjo – to pomeni, da ovratnico povečamo na največji možen obseg in kužku ponudimo priboljšek tako, da si jo praktično natakne sam. Snamemo jo in vajo ponovimo. Potem ovratnico pustimo gor in kužka še vedno nagrajujemo. Nataknemo mu jo tudi, ko spi, tako, da jo nosi čimveč in z njo ni obremenjen. Nosi naj jo tudi, ko se z njim igramo – tako bo namreč najlažje pozabil nanjo. Zunaj pazimo, da je ovratnica pravilno, ne preohlapno in ne pretesno nastavljena. Sčasoma podaljšujemo čas, ko kuža ovratnico nosi in čez čas je ne bo niti opazil več.