Ellin dnevnik

Ellin dnevnik
avgust 10, 2017 Sandra Senica

Naj se samo na hitro predstavim. Sem Ella Roo, črna kosmatinka z belo liso na prsih in belo pikico na koncu repa. K moji družini sem prišla iz zavetišča, kot mala puhasta kepa. Rekli so, da bom v velikosti čivave ali maltežana, v resnici sem precej bolj podobna gladkodlakemu prinašalcu. Baje moja lastnica hodi v službo nekam, kjer je raj za živali. To vem, ker mi vedno prinese kaj dobrega. Prosila me je, da z vami delim moje dogodivščine in z veseljem ji pomagam. Se mi splača… 🙂  Uganite, kaj vse mi je Sandra prinesla iz njene službe in je omenjeno v mojem zadnjem dnevniku! Če ob nakupu, v trgovinici PAPY, poveste pravilen odgovor, boste dobili malo darilce za svojega kosmatinca tudi vi. Iz izkušenj povem, da mu bo všeč!


Sedmi del: GREMO DOMOV

Dragi dnevnik,

Grozno… Sandri je zmanjkalo skoraj vseh dobrot zame, ima le še nekaj piškotkov in to je to! Še dobro, da je pravi čas ugotovila in sedaj se odpravljamo nazaj domov. Malo bom pogrešala veliko lužo, pojedine in simpatičnega Angleža, prav gotovo pa mi tudi doma ne bo dolgčas. Upam, da je Pusti mačka na dopustu… Aja, toliko da veste, če ne vidiš in ne čutiš tal, sploh ni grozno. Delaš se da tečeš in nekako pluješ po veliki luži brez večjih težav!  Sandra temu pravi barvo plavaš, pazi praskaš! In s tem si zaslužim goro piškotov, pa še zabavala sem se ob igri z žogo. Veš kaj sem ugotovila, ko sem natančno preverila, če je še dovolj piškotov, da se mi bo splačalo lepo vesti in ubogati vsa navodila? Sandra se je odločila, da ne bom samo jaz modno urejena, ima neko torbico, kjer ima pospravljene piškotke, vrečke za moje khm… kakce in še ima prostor… Je lepo, da je kaj kupila tudi zase, čeprav je v resnici zame. Tako sva obe zadovoljni…

Do naslednjič…

________________________________________________________________________________

 

Šesti del: POJEDINE

Dragi dnevnik,

Pozabi, kar sem rekla včeraj! Dopust je najboljša stvar, ki se lahko zgodi kosmatinki, kot sem jaz! Ne samo, da sem ves čas s svojo družino in nihče ne gre v službo (to me sicer malo skrbi, ampak zaenkrat sem videla, da ima Sandra še dovolj polno torbo dobrot zame), še jejo čisto drugače, kot po navadi. Vsak dan diši po pečenih dobrotah… Enkrat ribe, drugič piščanec, danes se peče neko podolgovato meso, ki me spominja na nekaj, kar bi vsem vzelo tek, zato ne bom na glas povedala. Ampak diši pa odlično. Seveda je vedno zraven polno nepotrebne zelenjave, kaj morem, ljudje pač… In pazi to! Ne samo, da dobim kakšen košček, če jih (natančno) opazujem od daleč (beri 15, max 20 cm stran od Sandre) in ne tečnarim (kot da vem, kaj to sploh pomeni???), Sandra je s seboj na dopust prinesla tudi posušene vampe, sapnike, kite … Mmmm… To šele diši! Naj oni kar jejo tiste svoje hmmm… kakce no! 🙂

Do naslednjič…


Peti del: ŽEJA JE HUDA REČ

Dragi dnevnik,

Na začetku naj povem, da se ne pritožujem, samo povem, kako se počutim… Dopust… Baje je super! No saj ni tako hudo, ampak kdo bi si želel počitnice nekje, kjer je vroče, kot v peklu. Ne vem, če sem še tako zelo navdušena… Sandra se sicer potrudi zame in ima vedno s seboj čudežno posodo, za hladno vodo. Iz krožnika postane skleda, čarovnija! Tudi nekaj sence je, ampak ta senca je čisto neuporabna. Ne premakne se z mesta, pa če se še tako trudim, da bi ji razložila, da ne morem dolgo ležati na istem mestu. Seveda se trudim to razložiti tudi Sandri, slinim se po celi njeni brisači, ko sopiham, da bi se vsaj malo ohladila. Naj ve kako mi je! Sem tudi prijazna in se vedno, po prihodu iz velike luže, otresem v njeni bližini, da se še ona malo ohladi. Kakorkoli, vsaj veliko lužo imam, da me malo ohladi. Pot nazaj do hiške pa je vedno naporna in žeja je huda stvar, če si kosmat, kot jaz. Seveda imam tam vedno na voljo mojo novo posodo s hladno vodo, ki je še bolj čudežna od tiste, ki jo Sandra nosi s seboj. Vsako vodo naredi dobro in kjerkoli sem jo z veseljem popijem!

Do naslednjič…


Četrti del: UREJENA GOSPODIČNA

Dragi dnevnik,

Še vedno sem na dopustu. Danes smo šli na prav poseben sprehod. To vem, ker me je danes Sandra umila s šamponom in zdaj res lepo dišim. In še nekaj novega imam! Poleg oprsnice imam okrog vratu zavezano neko novo pisano cunjo… Saj ne rečem, vsi so gledali za mano in me hvalili, kako lepa sem, ampak vseeno mi ni čisto jasno čemu je namenjena ta pisana zadeva… Verjetno jo bo kasneje Sandra odvezala in se bova šli igro vlečenja. No kakorkoli, super je bilo! Kot vedno sem prevohala vso okolico in rečem vam, da na dopustu sploh ni dolgočasno! Toliko kužkov se je sprehajalo, da sem si prav težko izbrala najlepšega! Bil je zapeljiv Anglež, malo mlajši od mene, dovolj fit, da je z menoj skakal med valovi in lovil penaste valove. Prav super je bilo. Edino kar je mogoče malo pokvarilo vse skupaj, je bila nejevolja Sandre, ko me je morala ponovno okopati… Še dobro, da je pametna in je kupila šampon, po katerem me nič ne srbi, tudi, če me z njim večkrat opere…

Do naslednjič…


Tretji del: SAMO MOJA ŽOGA

Dragi dnevnik,

Še vedno sem na dopustu. Vsak dan se bolj pogumno podajam v vodo in celo malo zaplavam. Se mi zdi, da me je Sandra malo prinesla okrog, ampak ji ne zamerim, je fino. Imam novo samo mojo žogo! In res mi je všeč, tako zelo, da če je res treba, tudi odplavam po njo, ko jo Sandra “po nesreči” vrže predaleč. Je res super, barva je ravno pravšnja za v vodo in se jo res dobro vidi. Če še ne veste, psi barve vidimo drugače od ljudi. Moja žoga je modre barve, čeprav pravi Sandra, da je vijolična. Kaj pa ona ve… Samo moja žoga je super, v vodi nikoli ne potone in jo z lahkoto primem v gobček, ker ni preveč gladka. Ko se zvečer igram, pa jo lahko žvečim v nedogled, brez, da bi me Sandra spraševala, kako mi je spet uspelo uničiti igračo.

Do naslednjič…


Drugi del: NA DOPUST

Dragi dnevnik,

Vročeee je! Res je vrooočeeee! Pravijo, da se je ohladilo.. Pa ja, imej ti toliko črne dlake… Skratka, moja družina se je odločila, da gremo na izlet. Z avtom, juhu spet lahko prevoham kdo in kaj vse se vozi s Sandro! Peljali smo se kar nekaj časa, veliko dlje kot po navadi in nato smo se ustavili, kar sredi ceste med ogromnimi tovornjaki. Sicer mi okolica ni bila preveč všeč (nimam pojma kaj se je zgodilo z mojo družino, a sem gremo na izlet?!), ampak je prijalo pretegniti noge in popiti malo hladne vode. Zame ima moja družina na vseh izletih s seboj posebno posodo za vodo. Po kratkem času smo šli nazaj v avto (res mi ni jasno, kakšen izlet je to?!). Ravno sem se sprijaznia z okolico in sedaj gremo. No ja, saj mi tako ali tako ni bilo všeč. Na moje presenečenje ob naslednjem postanku sploh nismo bili doma. Toliko vonjav in še bolj vroče, kot doma… Še dobro, da je nekaj dreves, da se lahko umaknem v senco. Povedali so mi, da to sploh ni navaden izlet, ampak smo šli na dopust! Tukaj bomo nekaj dni in zaenkrat mi je kar všeč. Šli smo tudi do ogrooomne luže, ki se sploh ne konča. Ni najbolj mrzla, ampak dovolj, da se ohladim med skakanjem po vodi. Ne razumem pa zakaj, kar naenkrat, zmanjka tal… Sem raje previdna in se podam le do tja, kjer se tla še vidijo in jih zanesljivo čutim pod nogami.

Do naslednjič…

………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

 

Prvi del: SOSEDA MAČKA

Dragi dnevnik,

Zgodilo se mi je nekaj čisto nepričakovanega. Sosedje so si umislili neko čudno, pihajočo žival, ki ima precej ostre kremplje, baje se ji reče pusti mačka. Vsak dan se sprehaja po mojem vrtu, kot, da ne bi vedela, da tu živim jaz! In vsakič, ko zberem pogum in jo skušam pregnati, jezno zapiha name in mi zagrozi z ostrimi kremplji. Za nameček, pa mi še Sandra ne pusti, da bi jo preganjala. Nič drugega mi ne preostane, kot da se delam, da me ne moti in jo skušam ignorirati. No, ko mi to končno uspe, pa nebodigatreba pride in se obeša na moj rep… Čisto je nevzgojena! Dela kar želi, pa se vseeno vsem zdi simpatična in lepa… Ne razumem… Toleriram jo samo zato, ker vsakič, ko je ona blizu mene, dobim piškot, pa sploh mi nič ni treba narediti. Samo delam se, da pusti mačke ne vidim.

Do naslednjič…